Ljudje
Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič in koroški deželni glavar Hans Sima (v sredini) pod Ankoglom na avstrijskem Koroškem leta 1969.
šestdesetih letih, sredi hladne vojne, se je med takratno jugoslovansko republiko Slovenijo ter avstrijskima deželama Koroško in Štajersko razvilo edinstveno medregionalno sodelovanje. Njegov razvoj so omogočila prizadevanja regionalnih politikov in drugih akterjev, ki so spoznali, da je ideološke in politične delitve mogoče učinkoviteje preseči na regionalni kot na državni ravni. Tovrstno sodelovanje je bilo izjemen dosežek za regije, ki so delovale v različnih političnih in gospodarskih sistemih ter si delile zapleteno in konfliktno preteklost.
Ključno vlogo pri vzpostavljanju medregionalnega sodelovanja so odigrali osebni stiki in medsebojno zaupanje. Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič in koroški deželni glavar Hans Sima sta konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let razvila plodne dvostranske odnose. Naslavljala sta tudi občutljive teme, vključno z vprašanjem slovenske manjšine na Koroškem. S krepitvijo regionalnega sodelovanja nista prispevala le h gospodarskemu razvoju obmejnih regij, temveč tudi k preseganju težavne preteklosti in pomiritvi na nacionalni ravni.
Predsednik slovenske vlade Stane Kavčič in koroški deželni glavar Hans Sima (v sredini) pod Ankoglom na avstrijskem Koroškem leta 1969.
Dobrososedski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo so se najočitneje pokazali ob odprtju Mostu prijateljstva čez reko Muro med Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono (Bad Radkersburg) 12. oktobra 1969. Slovesnosti sta se poleg predsednikov obeh držav, Josipa Broza Tita in Franza Jonasa, udeležila tudi predsednik slovenske vlade Stane Kavčič in štajerski deželni glavar Josef Krainer.
Plod stabilnih dvostranskih odnosov je bila tudi skupna izgradnja osemkilometrskega cestnega predora skozi Karavanke, ključne prometne povezave med Slovenijo in Avstrijo. Predor je bil slovesno odprt za promet 1. junija 1991, le nekaj tednov pred osamosvojitvijo Slovenije.
