lovom in ribolovom so bile razmeroma zgodaj vzpostavljene mednarodne povezave, ki so pronicale skozi togo povojno politično delitev. Že leta 1948 so na Bledu gostili generalno skupščino Mednarodne kinološke zveze s sedežem v Bruslju, na kateri so lovci s svojimi lovskimi psi igrali ključno vlogo. Lovni in ribiški turizem za tuje državljane je bil uzakonjen leta 1955. Ker so bili številni pripadniki jugoslovanske elite tudi sami lovci in ribiči, je državni protokol za pomembne tuje goste pogosto organiziral lov in ribolov. Oba sta bila razumljena kot posebna oblika razvedrila in druženja, pa tudi kot priložnost za neuradne politične razgovore s tujimi predstavniki.
Lovski in ribiški turizem so jugoslovanske oblasti spodbujale zlasti kot sredstvo za pridobivanje trdnih tujih valut. Jugoslovanski bilateralni obmejni sporazumi z Avstrijo in Italijo so od sredine petdesetih let lajšali čezmejno kulturno in gospodarsko sodelovanje, ki je vključevalo tudi možnost ribolova in lova. Obe aktivnosti sta se na lokalni ravni, od leta 1947 ločeni z državno mejo, promovirali tudi preko sorodstva, manjšinskih skupnosti in prijateljstev.
Hotel Diana, otvorjen leta 1967 v Murski Soboti, je poimenovan po rimski boginji lova. V njem so pogosto nočili tuji gostje, sprva zlasti Italijani, ki so lovili in ribarili v Prekmurju. Hotel je razpolagal tudi s pasjimi utami. Pročelje hotela krasi likovna upodobitev srnjaka Jožeta Horvata-Jakija.
Izpolnjeno poročilo o lovskem prihodku 1969/70 v Občini Tolmin, ki je naveden v ameriških dolarjih. Dokument prikazuje tudi, katere so bile glavne lovne živali na območju (srnjad, gamsi, muflon, zajec, ruševec, gozdni jereb, kotorna, divja raca, kozica, kljunač) in državljani katere države so bili lovni gostje (Italijani, Francozi, Avstrijci).
