retok kapitala prek ideoloških ločnic v času hladne vojne ni bil povsem nepoznan pojav. Njegova pot je običajno vodila od kapitalističnih držav k podjetjem v mešani lasti v socialističnih državah. Toda v sedemdesetih in osemdesetih letih se je zgodil obraten primer: socialistična Jugoslavija se je odločila investirati v kapitalistično Avstrijo. Namen te odločitve je bil ustvariti delovna mesta na območju Koroške, poseljenem s slovensko manjšino. Hkrati je bil ta program zamišljen kot nov kanal za poglobitev čezmejnega ekonomskega sodelovanja.
Ambiciozen načrt investicij v moderne industrijske in storitvene obrate po vsej etnično mešani južni Koroški je naletel na različne odzive tako v Celovcu kot na Dunaju. Kljub preprekam je bilo do konca osemdesetih let vzpostavljenih več kot 20 podjetij z 800 zaposlenimi, predvsem iz vrst lokalnega prebivalstva. Za tiste redke menedžerje, ki so prihajali iz Jugoslavije, je delovanje na presečišču dveh političnih in pravnih sistemov prineslo dragocene mednarodne ekonomske izkušnje. Tako kot številna podjetja v Sloveniji pa se tudi ta niso izognila tranziciji in stagnaciji v devetdesetih letih.
Ljudje
Ljudje
Izjava za medije deželnega nacionalističnega združenja Koroška domovinska služba (Kärntner Heimatdienst) iz leta 1978. Z njim je združenje nasprotovalo jugoslovanskim investicijam iz političnih razlogov.
