-->
času Jugoslavije je reka Kolpa predstavljala del upravne meje med republikama Slovenijo in Hrvaško. Leta 1957 so prebivalci z obeh bregov skupaj financirali in zgradili most pri Slavskem Lazu (SI) in Čedanju (HR). Njihovi gospodarski, družbeni in osebni stiki so se nemoteno razvijali do leta 1991, ko je bilo ob osamosvojitvi obeh držav prečkanje mostu prepovedano. Odtlej je objekt služil le še kot izletniška točka. Slovenija se je pridružila EU leta 2004 in schengenskemu območju leta 2007.
Odziv na tok beguncev, ki so začeli prihajati po balkanski poti slabo desetletje pozneje, je bil postavitev ograje ob rečnem bregu, most pa je začel propadati. Leta 2023 je tudi Hrvaška vstopila v schengensko območje. Vrata ograje so se odprla in posamezniki so začeli čistiti zaraščen dostop do mostu. Istega leta je bila ograja odstranjena, prebivalci z obeh bregov pa so sprožili civilno iniciativo za obnovo mostu.
Kot je 7. decembra 1957 pisal kočevski časopis Novice, so moški, ženske in otroci pri gradnji visečega mostu med Slavskim Lazom in Čedanjom opravili 2500 delovnih ur. Med njimi je bil tudi takratni lokalni ribiški inšpektor na fotografiji.
Nekateri ljudje so utonili, ko so skušali prečkati reko, drugi so se poškodovali, ko so plezali čez ograjo. Migracija divjih živali je bila močno ovirana, za dostop do plaže pa je bilo treba poklicati policiste, da so odklenili vrata ograje.
Prebivalci z obeh strani reke so se srečevali ob nakupovanju, v službi in v prostem času, kot denimo na turnirju v kegljanju v hrvaški vasi Čedanj na fotografiji. Po zaprtju mostu, ki je na tem mestu povezoval dolino, so čezmejni stiki sčasoma skoraj povsem zamrli.